Moje, tvoje, najino?

»Kje bova stanovala?« To vprašanje si slej ko prej zastavi vsak par. Izbira nepremičnine, kjer bosta skupaj živela v prihodnje, je vsekakor zelo pomembna. Lahko gre za nakup trisobnega stanovanja, parcele v okolici Ljubljane ali starejše hiše. Omeniti velja tudi v našem okolju zelo običajno prakso, ko si mlada zakonca (ali izvenzakonska partnerja) uredita stanovanje v stanovanjski hiši, ki je last staršev enega od njiju. Ne glede na izbiro, je zelo smiselno poznavanje osnovnih značilnosti skupnega premoženja.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Skupno premoženje med zakoncema torej nastaja neposredno na podlagi zakona in se mu zakonca ne moreta izogniti s sklenitvijo morebitnega drugačnega dogovora pred sklenitvijo zakonske zveze, npr. s sklenitvijo t.i. »predporočne pogodbe«. Morebiten takšen dogovor bo pravno veljaven šele v aprilu 2019, ko se bo začel uporabljati 85. člen družinskega zakonika, ki v naš pravni sistem uvaja pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

Tudi okoliščina, da se je v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine, ki sta jo zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, vpisal samo eden od zakoncev, ne more preprečiti tega, da je takšna nepremičnina skupno premoženje obeh zakoncev.

Zakon vzpostavlja domnevo, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Ob prenehanju zakonske zveze morata torej (bivša) zakonca urediti tudi vprašanja v zvezi z njunim skupnim premoženjem, in sicer, kaj spada v skupno premoženje, kolikšna sta deleža vsakega od njiju in kako to skupno premoženje razdeliti.

V času zakonske zveze kupljena nepremičnina vsekakor spada v skupno premoženje zakoncev. V primeru, ko si zakonca uredita stanovanje v stanovanjski hiši, ki je v lasti staršev enega od zakoncev, pa skupno premoženje predstavlja njuna terjatev do teh staršev. V tej situaciji ima torej ob razvezi zakonske zveze prizadeti zakonec, ki se je iz stanovanja moral izseliti, možnost in pravico, da od staršev svojega (bivšega) zakonca zahteva povračilo vlaganj, zaradi katerih se je vrednost hiše povečala.

Potrebujete našo pomoč?

Pokličite nas na 01 23 13 900 ali nam pišite na info@pecanac-rakun.si

 

Pridete na kavo?

Obiščite nas na Dalmatinovi 2 v centru Ljubljane, po predhodni najavi.

01 23 13 900 Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija info@pecanac-rakun.si