Izterjava: dodatnih 40 eur za vsak neplačan račun

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih je bil sprejet na podlagi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. Glavni namen zakona je odprava plačilne nediscipline. Po nekaj letih se je izoblikovala sodna praksa, ki je za upnike spodbudna: kadar je dolžnik v zamudi s plačilom, je namreč upnik za vsak neplačan račun poleg glavnice, zakonskih zamudnih obresti in vseh sodnih ter odvetniških stroškov, upravičen tudi do 40 EUR nadomestila stroškov izterjave.

Na prvi pogled relativno nizko nadomestilo za upnika, lahko postane močan pritisk predvsem na tiste dolžnike, ki jim upniki pri prodaji svojega blaga oziroma storitev izdajajo več računov v manjših zneskih.

Upnik mora za utemeljenost zahtevka na podlagi določil omenjenega zakona dokazati, da:

• ima z dolžnikom sklenjeno pogodbo,
• sta oba z dolžnikom ali gospodarski subjekt ali javni organ,
• mora ena stranka drugi dobaviti blago ali opraviti storitev, druga stranka pa mora prvi za to plačati,
• je dolžnik v zamudi s plačilom.

Kadar je v pogodbeni odnos vpletena fizična oseba – potrošnik, omenjena ureditev torej ne velja. V vseh ostalih primerih pa lahko podjetja proti svojim pogodbenim dolžnikom, ki so gospodarski subjekt ali javni organ, poleg glavnice, zakonskih zamudnih obresti in izvršilnih stroškov zahtevajo tudi 40 EUR za vsak neplačan račun. Obveznost dolžnika za plačilo nadomestila stroškov za izterjavo nastane takoj, ko dolžnik zamuja s plačilom svoje denarne obveznosti.