Elementi poslovne goljufije

Prazne obljube, vedno novi in novi izgovori, neplačani računi in izmikanja odgovornosti za neizpolnjene obveznosti. Verjetno je v gospodarstvu malokdo, ki se ne bi vsaj enkrat počutil ogoljufanega. Pa vendar v mnogih primerih domnevnim goljufom ni mogoče očitati poslovne goljufije.

Ključna okoliščina, ki je potrebna, da se neko dejanje pri opravljanju gospodarske dejavnosti lahko opredeli kot kaznivo dejanje poslovne goljufije, je goljufivi namen storilca. Pri tem ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od sklenitve posla (kot pri navadni goljufiji), temveč je izvršitev dejanja možna tudi kasneje, med samim izvajanjem posla. Za poslovno goljufijo gre običajno takrat, kadar pri poslovanju storilec naklepno preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da ne bodo mogle biti izpolnjene kasneje, pa si, zaradi neizpolnitve obveznosti, pridobi premoženjsko korist ali drugemu povzroči škodo.

Načini preslepitve so lahko različni. Pogosto gre za ustvarjanje lažnih predstav o preteklem uspešnem poslovanju, navedbe o (ne)obstoju določenih okoliščin ali za zagotavljanje, da je posel zanesljiv, čeprav v resnici ni. Najpogosteje gre za lažna zagotovila, da bo dobavljeno blago plačano. Hkrati mora biti med goljufivim namenom storilca in nastankom protipravne korist storilca oz. nastankom škode podana vzročna zveza. Za kaznivo dejanje poslovne goljufije je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do desetih let, odvisno od obsega premoženjske škode oziroma koristi.

Potrebujete našo pomoč?

Pokličite nas na 01 23 13 900 ali nam pišite na info@pecanac-rakun.si

 

Pridete na kavo?

Obiščite nas na Dalmatinovi 2 v centru Ljubljane, po predhodni najavi.

01 23 13 900 Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija info@pecanac-rakun.si