Prodaja kmetijskih zemljišč

Prodaja kmetijskih zemljišč

Kmetijskega zemljišča ni mogoče prodati kar prosto na trgu. Država je namreč zaradi pridelovalnega potenciala in ohranjanja krajine predpisala za to poseben postopek. Skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih mora prodajalec, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo (v nadaljevanju kmetijsko zemljišče) ponudbo za prodajo v treh izvodih izročiti vsaki upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče leži. Upravna enota mora prodajno ponudbo objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprave. Po objavi začne teči 30-dnevni rok za sprejem ponudbe, zainteresirani za nakup pa morajo podati pisno izjavo o sprejemu ponudbe.

Po izpeljavi postopka na upravni enoti se nemalokrat zgodi, da prodajalec s sprejemnikom ponudbe ne želi skleniti pisne prodajne pogodbe. Kadar ponudbo sprejme predkupni upravičenec, ima namreč ta prednost pred ostalimi sprejemniki ponudbe. Tudi predkupni upravičenci nimajo enakega statusa, saj so razvrščeni po naslednjem vrstnem redu: solastnik, kmet mejaš, zakupnik zemljišča, drug kmet, kmetijska organizacija in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Največkrat prodajalec kmetijskega zemljišča ne želi prodati »zakonsko najmočnejšemu« ponudniku, temveč neki drugi osebi. Slednja je bila morda s prodajalcem prej že v stiku, se z njim dogovarjala ali mu je preprosto bolj pri srcu. Iz tega naslova prihaja do pogostih sporov in tožb, zato je potrebno vedeti, kakšne pravice ima v takšnem primeru prizadeti kupec.

Vrhovno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da je ponudba prodajalca kmetijskega zemljišča zavezujoča, kar pomeni, da je prodajna pogodba za kmetijsko zemljišče sklenjena že, ko prodajalec kmetijskega zemljišča prejme izjavo kupca – predkupnega upravičenca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe, vendar pod pogojem, da pogodbo naknadno odobri upravna enota.

Ko prodajalec kmetijskega zemljišča odkloni sklenitev pisne prodajne pogodbe s kupcem, velja, da takšnemu kupcu upravni enoti sploh ni treba predložiti s prodajalcem sklenjene pisne pogodbe. Zadošča namreč že kupčevo sklicevanje na njegov sprejem ponudbe. Ko upravna enota takšen posel odobri, lahko kupec od prodajalca (tudi s tožbo) zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik kmetijskega zemljišča.

Pravni pouk: Prodajna ponudba kmetijskega zemljišča je zavezujoča. Kupec z najboljšim vrstnim redom, ki sprejme prodajno ponudbo, lahko postane lastnik kmetijskega zemljišča tudi, če prodajalec z njim ne želi skleniti pisne prodajne pogodbe.





Kontakti

T: 01 23 13 900
F: 01 23 13 901
info@pecanac-rakun.si

E-novice

Naročite se na brezplačne e-novice odvetniške pisarne Pečanac in Rakun.

Naročilo na e-novice