Dedovanje dolgov

Dedovanje dolgovMnogi so prepričani, da jim predniki lahko zapustijo dolgove. Ti imajo prav. Drugi so prepričani, da za vse zapustnikove dolgove odgovarjajo tudi s svojim premoženjem. In ti se praviloma motijo.

V zvezi z dedovanjem pri našem delu opažamo, da je največja bojazen dedičev, da bi podedovali dolgove. To je seveda razumljivo, saj si ne želijo poslabšati svojega premoženjskega stanja. Tudi naš pravni red je skladen z njihovimi pričakovanji. Zakon o dedovanju namreč v 142. členu določa, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Predpogoj za obstoj obveznosti dedičev za plačilo zapustnikovih dolgov je torej obstoj zapustnikovega premoženja. Dolgovi zapustnika, ki presegajo vrednost zapuščine, tako ne bremenijo dedičev. Vendar se to ne zgodi avtomatično, temveč morajo za to pravočasno poskrbeti dediči sami.

Tako je odločilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi II Ips 329/2005 z dne 26. 4. 2007. Po tej sodbi je morala dedinja plačati dolgove pokojnega moža, ki so močno presegali vrednost podedovanega premoženja, saj pred sodiščem na prvi stopnji ni navedla omejitve svoje odgovornosti. Dediči se namreč lahko svoje odgovornosti za zapustnikov dolg razbremenijo le s pravočasnim ugovorom, da je njihova odgovornost omejena do višine podedovanega premoženja. Pri tem ugovoru morajo dediči zatrjevati in dokazati, koliko premoženja so podedovali in kakšna je njegova vrednost. Le tako si bodo zagotovili, da podedovani dolgovi ne bodo višji od podedovanega premoženja.

Pravni pouk: Zakon o dedovanju dedičem omogoča, da ne podedujejo dolgov, ki presegajo vrednost podedovanega premoženja. Vendar morajo dediči v postopku pred sodiščem to pravočasno navesti in za svoje trditve predložiti dokaze.





Kontakti

T: 01 23 13 900
F: 01 23 13 901
info@pecanac-rakun.si

E-novice

Naročite se na brezplačne e-novice odvetniške pisarne Pečanac in Rakun.

Naročilo na e-novice